sobota, 31. januar 2015

Strela McQueen na tortici

Lani so bili car-cakesi, letos si je možev nečak ponovno zaželel Strelo McQueen, vendar na jaffa tortici. Tokrat je bilo moje delo samo priprava tortice - okraske je v celoti naredil moj mož. Že lani je avtomobilčke naredil sam, tokrat pa se je z eno Strelo, malce večjo še bolj potrudil. Kombinacija pridnega strica in inženirja strojništva, zaposlenega v avtomobilski industriji je pač dober razlog za umik in podajanje zgolj vmesnih priporočil. 


To-ni-torta torta

Moja sestra vztrajno trdi, da ne je tort. Čeprav kakšno mojo včasih le poje. In za svoj rojstni dan je rekla, da ne potrebuje torte - pa sva se vseeno zmenili, da pa jo ostali gostje potrebujejo. In ker sem vedela, da bo kot oblikovalka cenila malo umetniških referenc ... je nastala "to-ni-torta" torta. Navdih? Magrittova Varljivost podob, seveda. Ali v pogovornem jeziku bolj znana kot "to ni pipa".

 

In tako je nastala tortica z napisom "To ni torta".


Servirana pa je bila takole:

 Kaj je ob tortici? Čokoladen kozarček, v katerega sem najprej nabrizgala nekoliko ganacheja, nato prelila z domačim čokoladnim likerjem, kupljenim pri Rozali in nabrizgala smetano. Preprost in odličen dodatek.







nedelja, 25. januar 2015

Čokoladne torte? Seveda, brez težav :)

Pri peki in okraševanju sladic se je možno precej naučiti s pomočjo spletnih strani - videov, slik, t. i. tutorialov in podobnega. Vedno pa je dobro imeti  za vsak slog vsaj osnovo, pridobljeno na tečaju v živo. Zato sem se udeležila že kar nekaj tečajev, na začetku leta tako tudi tečaja okraševanja tort s čokolado pri Rozali v Izoli.

Najprej nas je razvajala z odličnimi cupcakei in pa makroni, ki smo jih morale spraviti še za na tortico.


Nato smo preizkusile različne oblive in načine okraševanja. Seveda smo tortice sproti "uničevale", saj bi z vsemi slogi postale preveč kičaste. No, na koncu je bila tudi moja tortica precej kičasta in preveč napolnjena, ampak za vajo je lahko tudi taka.




četrtek, 22. januar 2015

Skutni biskvit z rozinami (#OK3)

Tudi ta teden sem izbrala en recept v Odprti kuhinij in nadaljevala s svojim letošnjim izzivom. Tokrat sem izbrala skutni biskvit z rozinami, saj je ravno ustrezal sestavinam, ki so čakale na rabo v hladilniku in shrambi.

Seveda pa sem ga malček spremenila, saj je bil namenjen "vsakdanjemu" sladkanju, ki je raje malo bolj zdravo. Izvirni recept je objavljen na tej fotografiji:


Tako sem zamenjala navaden sladkor s kokosovim sladkorjem (zato se tudi ni tako penasto vmešal z jajci in je biskvit nekoliko nižji, pa tudi temnejši je) in ga dala tudi malenkost manj. Uporabila sem belo pirino moko. Uporabila sem sicer tudi navadne maslene piškote namesto polnozrnatih, ampak zgolj zato, ker sem take imela doma in sem jih morala porabiti. Sicer bi se raje odločila za polnozrnate.

Rezultat je bil tako nekoliko nižji biskvit, malce temnejši (in brez sladkorja v prahu, ker ga ne maram) - vseeno pa odličen, z rahlo teksturo in dodan na seznam priljubljenih preprostih sladic.














sobota, 17. januar 2015

Sarini sladki kruhki

Obožujem kuharske oddaje, posebno simpatična mi je Sara La Fountain, ki je tokrat pekla simpatične kruhke - slane in sladke.
Pripravljala jih je za čajanko in nekoč jo moram organizirati tudi jaz. Ampak tokrat so bili sladki kruhki za eno od sladic po kosilu. Preprosta in hitra priprava bo zagotovo razlog, da jih bom naredila še večkrat.


Video je dostopen tukaj, nekaj časa pa mi je vzelo prevajanje iz finščine (in preračunavanje iz decilitrov, ki so bili podani namesto mere cups), zato tukaj podajam slovensko različico recepta. Žal mi noben prevajalnik ne poda prevoda za "karpaloskonssit" - če kdo zna finsko, bom vesela prevoda ali razlage v komentarjih.

Za kruhke najprej zmešamo 260 g moke (2 cups) z eno žličko pecilnega praška, 60 g (1/4 cup) sladkorja in eno čajno žličko soli.
Dodamo jim 120 g hladnega masla in pregnetemo v drobtine.
Nato dodamo 2 jedilni žlici brusnic in 200 g na koščke narezanih suhih marelic. Premešamo in dodamo 1,5 dcl smetane. Zgnetemo v testo, razvaljamo na cca. 3 cm in izrežemo kroge. Položimo jih na pekač (po receptu jih premažemo z jajcem, jaz jih nisem) in pečemo na 175 stopinj okoli 20 - 25 min.

Ohlajene prerežet na pol in nadevate z marmelado (lahko tudi s stepeno smetano in marmelado).


petek, 16. januar 2015

Sarini slani kruhki

Obožujem kuharske oddaje, posebno simpatična mi je Sara La Fountain, ki je tokrat pekla simpatične kruhke - slane in sladke, ki sem jih morala čimprej narediti za predjed.

Čeprav slanih (zaradi pršuta) nisem poskusila, lahko povem, da so mamljivo dišali in bili pohvaljeni s strani obeh prejemnikov. Preprosti in hitri za pripravo - video je dostopen tukaj, nekaj časa pa mi je vzelo prevajanje iz finščine (in preračunavanje iz decilitrov, ki so bili podani namesto mere cups), zato tukaj podajam slovensko različico recepta. Žal mi noben prevajalnik ne poda prevoda za "kinkkuskonssit" - če kdo zna finsko, bom vesela prevoda ali razlage v komentarjih :)

Za kruhke najprej zmešamo 260 g moke (2 cups) z eno žličko pecilnega praška, eno čajno žličko sladkorja in eno čajno žličko soli.
Dodamo jim 120 g hladnega masla in pregnetemo v drobtine.
Nato dodamo 100 g na koščke narezanega pršuta, 50 g naribanega parmezana in približno 2 jedilni žlici drobnjaka. Premešamo in dodamo 1 dcl smetane ter 1 dcl mleka. Zgnetemo v testo, razvaljamo na cca. 3 cm in izrežemo kroge. Položimo jih na pekač (po receptu jih premažemo z jajcem, jaz jih nisem) in pečemo na 160 stopinj okoli 20 - 25 min.


Ohlajene (ali še ne čisto ohlajene, če imate neučakane pomočnike) lahko pojeste kar tako, lahko pa naredite sendviče. V oddaji jih je napolnila z rukolo, pršutom, ementalom in paradižnikom, jaz pa sem jih nadevala s kremnim sirčkom, pršutom, paradižnikom, kumarami in redkvicami. Dodala sem jih na pladenj s sendvički z namazom iz kremnega sira in hrena ter s kumarami in redkvicami za brezmesno predjed.


ps: Naslednjič sem preizkusila še morsko varianato in pršut nadomestila z dimljenim lososom, drobnjak pa s koprom. Odlično, vendar z močnim lososovim okusom - samo za resnične ljubitelje. Priporočam.



ponedeljek, 12. januar 2015

Breskovi polnozrnati mafini

Mafini z breskvami iz kompota so odlična rešitev za zimsko peko, ko svežega sadja ni.

Zanje najprej narežemo 250 g breskev iz kompota.

250 g polnozrnate moke zmešamo z 2 čajnima žličkama pecilnega praška in polovico čajne žličke jedilne sode.

Stepemo jajce (lahko ga zamenjamo za eno pretlačeno banano). Dodamo ga mešanici moke, nato pa primešamo še: 125 g rjavega sladkorja, 1 vaniljev sladkor, 80 ml olja, 250 g navadnega jogurta. Mešanici na koncu dodamo še koščke breskev. Mafine pečemo 30 minut na 180 stopinj.










nedelja, 11. januar 2015

Pirine štručke s skuto (#OK2) in nedeljsko kosilo

Drugi vikend mojega izziva, pa že malo goljufam. No, ne čisto goljufam, ampak v današnji Odprti kuhinji nisem našla nobenega recepta za naju - veliko je bilo mesa, ki ga ne jem, sladica pa je bila taka, da bi jo mož sicer verjetno pojedel (po mojem okusu ni bila), ampak sem po dobri izkušnji prejšnjega tedna ponovno naredila narastek.

No, vseeno pa sem preizkusila en recept iz OK, in sicer iz lanske, ki sem ga imela pripravljenega že nekaj časa. Pred časom je zmagal na natečaju OK, ponovno pa so ga objavili pred prazniki. In sicer so bile to pirine beljakovinske štručke. Naredila sem jih skoraj popolnoma po receptu (kar je že hud napredek) - le moko sem kombinirala (belo in polnozrnato pirino) in namesto pecilnega praška sem uporabila vinski kamen. Sicer pa je recept naslednji:

zmešate 500 g pirine moke (jaz sem kombinirala 200 g polnozrnate pirine in 300 g bele pirine moke*) in 500 g skute**, dodate ščepec soli in en pecilni prašek (ali vinski kamen - naslednjič ga bom vmešala kar v moko, uporabila sem eno vrečko), nato pa še 150 g mešanih semen (kombinirala sem 50 g sončničnih, 50 g bučnih, 30 g sezama, 10 g lanenih semen in 10 g konopljinih semen) in 1,5 dcl mleka (dodajate postopoma, jaz sem ugotovila, da bi bil dovolj 1 dcl). Zamesite in nato razdelite na 16 manjših kosov, oblikujete štručke in zložite na pekač. Recept predvideva, da ga najprej namastite, ker pa je moj super pekač za piškote tak, da se nanj nič ne prime, sem ga sicer namazala s kapljico oljčnega olja, ki pa je bila bolj za okus. Pečete okoli 20-30 min na 180 stopinj.

* odlična kombinacija je bila tudi z 2/3 bele pirine moke in 1/3 kamutove (okus je malček drugačen, skorja pa bolj hrustljava) ali pa samo z belo pirino moko
** prvič sem uporabila pasirano lahko skuto, veliko boljši kruh pa je z domačo skuto (jaz jo kupujem pri Kmetiji Žgajnar)



Štručke sem nato še tople postregla z maslom in sirom s tartufi kot predjed nedeljskega kosila. Moj mož je namreč zbolel in je bil prepuščen na milost in nemilost moji kuhi. Sicer je budno nadziral samo pripravo, ampak vseeno lahko rečem, da sem sama prvič pripravila gobovo rižoto - postregla pa sem jo okrašeno s polnjeno gobo iz pečice, navdihnjeno z mojim receptom za polnjene šampinjone (ker v trgovini niso imeli šampinjonov, sem delala rižoto in polnjeni gobi s šitakami ter suhimi jurčki). Klobuka pa sem napolnila samo z malo popražene čebule in mešanico gob, potem pa posula s sirom. Pa še malo radiča v skledo in kosilo je bilo pripravljeno.

 Sveže, tople pirine štručke z maslom in sirom s tartufi za predjed


Polnjeni gobi za okras



                                                                                           Gobova rižota



nedelja, 4. januar 2015

Jabolčni narastek s kuskusom (#OK1)

Novo leto je navadno čas velikih zaobljub. Osebno imam raje kot zaobljube, izzive in načrte. Tako sem si za letošnje leto zadala izziv - uresničiti idejo, ki se mi porodi (skoraj) vsako nedeljo. Nedeljska jutra so namreč moja najljubša - dodatna šalica čaja ob hladnih in limonada ob toplih nedeljah, kavč ter prebiranje Nedela. Navadno pogledam strani s porokami (ne vem zakaj jih obožujem - tudi najina poroka je bila objavljena na zadnji strani), nato rešim sudoku, preberem Milenine nasvete in se lotim Odprte kuhinje. Z veseljem prebiram novosti in recepte - veliko sem jih tudi že preizkusila, vendar pa se mnogi iz različnih razlogov znajdejo na seznamu "to moram nekoč pripraviti". Včasih enostavno nimam vseh sestavin doma, časa ali pa se pečejo druge dobrote. Potem pa revije pospravimo in ostanejo neuresničeni recepti.

Tako sem si rekla, da bom letos vsako nedeljo izbrala en recept in ga pripravila bodisi takoj v nedeljo bodisi med tednom. Ker sem se odločila, da je skrajni čas, da tudi jaz kaj skuham (ne samo moj mož, ki sicer kuha odlično), bodo morda vmes izbrani tudi nepekovski recepti.

Ampak za prvič ne - kot se spodobi, mi je v oči padel sladek recept, celo tak, po mojem okusu ("zdrav" kot navadno radi z malo zavihanimi nosovi rečejo moji bližji). Jabolčni narastek s kuskusom je dosegljiv na tej povezavi, seveda pa sem ga naredila malo po svoje.



Keramične posode nisem premazala z ničemer, saj se nanjo nič ne prime. Rozin sem namočila kar večjo skodelico v 3 žlicah ruma in nekaj vode.
Zavrela sem 3 dcl mleka z žlico masla, vaniljevim sladkorjem (ali vaniljevo esenco), kokosovim sladkorjem (3 žlice) in žličko cimeta. Naslednjič bom dala eno žlico sladkorja manj, saj mi je bilo presladko (no, morda sem samo jaz taka). V mleko sem nato vsula 125 g polnozrnatega kuskusa, pokrila in pustila ob strani (približno 5 min, jaz sem pustila za čas, ko sem pripravljala jabolka).
Ker drugega sadja nisem imela, sem samo olupila 3 jabolka in jih narezala na tanke, vendar malček večje koščke (v originalnem receptu so naribana - za narezana sem se odločila iz dveh razlogov: ker se mi ni dalo ribat in ker imam raje koščke sadja). Dodala sem jim nekaj žlic domače slivove marmelade in zmešala (kar v pekaču, zakaj bi mazali še eno posodo?). Naslednjič sem poskusila z marelično in seveda je odlično. Lahko marmelado tudi izpustite, sploh če ni domača ali če je sladka. 
Nato se rahlo ohlajen in napit kuskus vmeša 2 stepeni jajci. Nato sem jabolkam dodala rozine (in ne pozabite prilit ruma, stran ne bomo metali!), premešala, dodala še kuskus, še enkrat premešala in pekla na 180 stopinj skorajda pol ure, saj sem želela, da je res dobro zapečeno po vrhu.

Narastek je odličen topel, kar je ostalo (po obisku svakinje z družino) je pa v hladilniku počakalo na posladke med tednom in super je bil tudi hladen. Kot piše v receptu - lahko naredite z ajdovo kašo, proseno kašo in drugimi, vendar je s kuskusom res hitro pripravljen.

V drugem poskusu sem namesto navadnega mleka dala ovseno mleko (ker je bilo pač za porabit) in bilo je ravno tako super - zaradi dodatka cimeta in vanilije, pa dejansko izgubi priokus.