Torta za lene in super zaposlene dneve

Skušam se spomniti kdaj sem jo naredila prvič, pa ne vem točno. Nekje na začetku leta sem na spletu našla recept za "busy day cake", ki me je pritegnila zaradi simpatičnega imena in zaradi svoje preprostosti. V originalnem receptu jo namreč nameša kar v pekaču, kar se mi je vseeno zdelo pretirano lenobno.

Okus? Krasno čokoladen. Tekstura je sočna in ostane sočna še nekaj dni. Malce spominja na devil's food in "moist" tortice. Možnosti za spremembe? Ogromne - glej spodaj.

Kakorkoli, recept je postal en mojih najljubših zato, ker je preprost, hiter in ker ne vsebuje ne mleka ne jajc - kar pomeni, da imate lahko sestavine res vedno pri roki. Pa še za alergike in vegane je primeren. Da njegove preprostosti ne omenim ... ponovno. Ampak RES je preprost.

Potrebujete le eno posodo in metlico ali lopatko (jaz imam raje lopatko, saj prav tako lepo zmešam, na koncu jo tako ali tako potrebujem, da počistim posodo ... če se izognem metlici pa imam eno pranje manj ... saj smo rekli, da smo tukaj lahko leni in super zaposleni, kajne?). Če boste delali mafine, potrebujete še pekač za mafine (okoli 16 jih boste naredili iz ene mase, odvisno seveda od velikosti), če tortico ali kot pecivo pa pekač - za tortice jaz maso razdelim v 2 16 cm pekača in naredim višjo tortico, če delam kot podlago za pito v 20 cm pekač, če kot pecivo (ali maso za cakepopse) pa je idealen pekač za brownije.

Sestavine so prilagojene iz mer za cups, ki sem jih tudi pustila. V samo testo pa se lahko vmeša še marsikaj drugega in bo prav tako super. V bistvu je najbolj fleksibilen recept po mafinih :)
Tako sem vmešala tudi dve prezreli banani in dobila mafine, ki so imeli okus po tistih bananicah, oblitih s čokolado. Del moke lahko zamenjate z metimi oreščki, dodate kokos. Jaz za vsakdanjo domačo rabo vedno uporabljam belo pirino moko, lahko uporabite navadno pšenično belo ali katero drugo. Enako velja za sladkor in maščobo. Možnosti je neskončno. Toliko, da sem preizkusila še nečokoladno idejo in mi je tudi odlično uspela (namesto kakava sem dala 2 žlički bio vanilije v prahu). Torej? Veselo na delo!

Potrebujete eno posodo in v njej zmešate:
250 g bele pirine moke (1 1/2 cup)
120 g sladkorja (navadno uporabim pravi demerara rjav sladkor) (1 cup)
3 žlice temnega kakava (najraje uporabim res dobrega in temnega) ALI za vaniljevo varianto 2 žlici vanilije v prahu (jaz uporabim bio, v tem primeru pa kasneje izpustite vaniljevo esenco) 
1 žlička sode bikarbone in 1 žlička vinskega kamna ter 1 ščepec soli
zmešate in nato dodate:
6 jedilnih žlic kokosovega olja (ali rastlinskega)
1 jedilno žlico kisa (navadno uporabljam alkoholnega)
2 jedilni žlici vaniljeve esence
250 ml mrzle vode. (1 cup)
Vse zmešate kar na roko. Mešanico nadevate v pekač in pečete 30 min na 180 stopinj.

Možnosti za uporabo pa poiščite kar na blogu, mnogokrat je uporabljen prav tale biskvit.

Čokoladna piškotek pita

Kaj lahko naredite, če vas pokliče mami in povabi na kosilo čez eno uro in pol? Preprosto in hitro čokoladno pito, ki ji dodate piškote iz shrambe.



Recept je za velikost pekača 20 cm. Testo je zelo preprosto:
250 g bele pirine moke
120 g sladkorja (navadno uporabim pravi demerara rjav sladkor)
3 žlice temnega kakava (najraje uporabim res dobrega in temnega)
1 žlička sode bikarbone in 1 žlička vinskega kamna ter 1 ščepec soli
zmešate in nato dodate:
6 jedilnih žlic kokosovega olja (ali rastlinskega)
1 jedilno žlico kisa (navadno uporabljam alkoholnega)
2 žlici vaniljeve esence
250 ml mrzle vode.
Vse zmešate kar na roko. Mešanico nadevate v pekač in pečete 30 min na 180 stopinj.
Opomba: biskvit je tudi odlična osnova za torto, nima pa ne jajc ne mleka, tako da je primeren tudi za alergike ali vegane. Lahko seveda uporabite belo moko in bel sladkor ali druge možnosti.




Med peko bisktvita pripravite kremo, in sicer osnovni ganache: 300 g temne čokolade raztopite v segretih 300 g sladke smetane in dodajte 4 žlice ruma. Ganache mora biti gladek, svetleč, brez grudic in gost. Pustite ga, da se hladi, dokler ni biskvit pečen.

Pečen biskvit prirežite na vrhu in čimbolj ohladite (če se vam mudi, je lahko še mlačen, sicer počakajte, da je čisto ohlajen). Postavite ga v obod.
V ganache nadrobite (kar z roko) okoli 150 g cookijev (kar kupljenih, jaz sem uporabila navadne s koščki čokolade) in premešajte. Naj ne bo predrobno, vmes lahko ostane več večjih kosov. Po želji lahko količino cookijev povečate.




Opomba: Na podoben način pripravim tudi cookie kremo za torto, le da ganache naredim nekoliko bolj mehak, torej dam malce manj čokolade v smetano.


Ganache s cookiji prelijte v obod. Postavite v hladilnik za 2 - 3 ure, dokler ni trdo na otip (ali ravno za čas našega kosila). Nato odstranite obod in okrasite. Jaz sem okrasila kar s piškoti, da je bilo jasno kaj je v torti, pa še lep kontrast so nudili.

Skutino-smetanasto-vaniljeva-sadna pita

Uh, tale naslov pa zveni tak, da bi ga morali kar v nemščino prevest, kajne? Drugače pa vendar ne gre, če želimo opisati vse okuse, ki se skrivajo v njej.

Najprej poudarek - verjetno že vrabci čivkajo (no, zagotov jaz vedno čivkam), da nikoli in nikakor ne uporabljam želatine. Ker sama ne jem mesa in ker ne želim, da bi tudi meni podobni ne ostali brez sladice. Zato poudarjam - v sladici, kljub višini in videzu NI želatine. Pa pojdimo na recept.

Čeprav je poletna pita in zato prijetno kremna, je potrebno osnovo speči. Recept je prilagojen 20 cm pekaču.

Testo je zelo preprosto:
250 g bele pirine moke
120 g sladkorja (jaz sem uporabila pravi demerara rjav sladkor)
2 žlici vanilije v prahu (jaz imam bio vanilijo)
1 žlička sode bikarbone in 1 žlička vinskega kamna ter 1 ščepec soli
zmešate in nato dodate:
6 jedilnih žlic kokosovega olja (ali rastlinskega)
1 jedilno žlico kisa (navadno uporabljam alkoholnega)
250 ml mrzle vode.
Vse zmešate kar na roko. Mešanico nadevate v pekač in pečete 30 min na 180 stopinj.
Opomba: biskvit je tudi odlična osnova za torto, nima pa ne jajc ne mleka, tako da je primeren tudi za alergike ali vegane. Lahko seveda uporabite belo moko in bel sladkor ali druge možnosti. 


Biskvit ohladite in tačas pripravite kremo.
V mešalnik (najboljše je, če imate stoječega) vlijete 300 ml sladke smetane in 150 ml rastlinske smetane (kupite res dobro, ne tiste rožnate - če kupite dobro, okusa ne bo, bo pa dala pravo teksturo), dodate jima 2 zavojčka burbonskega vaniljevega sladkorja (ali esenco ali druge vaniljeve arome) in 2 - 3 žlice sladkorja v prahu. Ko je smetana stepena skoraj do trdnega, po žlicah dodajte 250 g trdega navadnega jogurta, nato pa še 250 g skute.

Opomba: če boste kremo uporabljali za nadevanje torte, je dobro, da dodate še mascarpone. In seveda, vaniljev sladkor lahko nadomestite z navadnim in imate bolj smetanasto kremo ali pa dodate limonino, pomarančno lupinico, pa je nov okus takoj tu.

Nato pito sestavite v obodu. Najprej položite biskvit (obrežite ga na vrhu, da bo raven). Nato nanj prelijete 1/3 kreme in nanjo nanesete eno plast marmelade. Priporočam vam domačo marmelado, malce bolj tekočo, nekje med prelivom in marmelado. Jaz sem uporabila svojo domačo breskovo marmelado (pokuham breskve, dodam fruktozo, pretlačim na grobo in dodam žličko agar-agarja). Nato ponovite postopek tako, da naredite še eno plast in nato zgornjo plast.

Pito dajte v hladilnik za najmanj 3 ure (če je močan hladilnik in če jo boste takoj pojedli), najboljše je vsaj 6 - 8 ur. Ko je ohlajena in je krema strjena, nanjo namažite še malo marmelate tako, da naredite vzorček in jo obložite s svežim sadjem (uporabila sem ameriške borovnice, maline in kroglice melone).

Brownieji, ki so skoraj solata :)

Saj poznate tisto razlago? "Čokolada je narejena iz kakava, ki raste na drevesu, zato je rastlina. Zato čokolada šteje kot solata. Konec."

No, temu lahko dodamo še stavek z bloga, kjer je objavljen original tega recepta:"These brownies are addictingly good. They’re gooey, fudgy, and super chocolatey…and they have zucchini in them. So they’re healthy. Practically a vegetable."

In če recept še malo izboljšamo z malček bolj zdravimi sestavinami. Ni vrag, da ne šteje kot solata ali zelenjavni obrok, kajne?

Pa šalo (in tolažbo) na stran. Osnovni recept sem pripravila tako, da sem navadno moko zamenjala s pirino in sladkor z rjavim, orehe pa sem dodala pekane, saj sem jih ravno imela na zalogi. Rezultat? Resnično kremasti, lepljivi, mehki brownieji, za katere nihče ne bo ugotovil, da ste vanje skrili bučke (če ravno ne bo vedel). Nekatere pač to moti ... ko in če izvejo seveda. Ampak, vseh skrivnosti pa tudi ni treba izdati, kajne?

Za brownieje najprej namešamo suhe sestavine, in sicer:
2 cups ALI 300 g moke (jaz sem dala belo pirino, v originalu je pšenična bela)
1/2 cup ALI 60 g kakava (uporabljam resnično grenkega Alnaturinega, priporočam uporabo dobrega kakava, ne najbolj poceni)
1 1/2 čajne žličke sode bikarbone
1 čajna žlička soli (vedno in povsod uporabljam zgolj piransko!)

Nato dobro stepemo: 
1/2 cup ALI 125 ml olja (uporabite lahko katerokoli rastlinsko olje)
1 1/2 cup ALI 300 g sladkorja (naj opozorim, da sem uporabila temno rjav sladkor, ki je nekoliko težji)
2 čajni žlički vaniljeve esence (lahko je tudi malček več dodate)

in dodamo
2 cups ALI 250 g na drobno naribanih bučk (jaz sem uporabila kombinacijo svetlih in temnih, vendar ni pomembno)

Vmešamo suhe sestavine, nato pa po želji dodamo še 1/2 cup orehov (jaz sem dodala kar 1 cup pekanov, kar je bila dobra pest). V receptu so sicer napisani nasekljani, jaz raje pustim cele. Nato prelijemo v pekač za brownije (navadno so to kvadratni pekači) in pečemo na 180 stopinj od 25 do 30 minut. Pečeno je, ko ob pritisku skoči nazaj - z zobotrebcem boste težko ocenili zapečenost, saj ostane masa nekoliko mokra in lepljiva.

V receptu je zapisan tudi preliv, vendar se nisem odločila zanj, saj se mi zdi, da bi dodal nepotrebno dodatno sladkost, pa tudi browniji navadno nimajo preliva. Morda pa se kdo odloči zanj. Samo še dilemo ali gre za solatni ali sladek preliv rešimo, pa bo. :)

Gole jaffa kroglice

Včasih nas čas priganja ali pa lenoba upočasni in takrat se lahko zatečemo k lažjim oblikam dekoracij. Tako lahko naredite tudi cakepopse iz jaffa biskvita, namesto oblivanja s čokolado pa si mirno privoščite le malo preliva in pripravite tako imenovane gole ("naked") kroglice. Okus bo enak, izgled je bolj sproščen, vi pa prihranite čas.

Rožnata tortica

Za kosilo ob praznovanju rojstnega dne moje sestre sem pripravila malo tortico, polnjeno s skutino kremo in gozdnimi sadeži, zato je bila tudi okrašena preprosto - s smetano z marmelado iz gozdnih sadežev, ki ji je dodala roza pridih in pa roza-belimi penicami za okras.

Rdeča barva je pri nas rezervirana za ...

... mojo babico. Natančneje bordo barva, ampak tudi rdečo ima zelo rada. Tako sem ji za rojstni dan pripravila preprosto torto okusa, podobnega črnemu gozdičku. Okrašeno s smetano in samo nekaj rdečimi detajli za popestritev.

Tortici za moje starše

Mami in tati praznujeta v razmaku dveh tednov - sicer vsak zase, zato pa sta dobila vsak svojo tortico. Za mami je morala seveda biti okrašena z lila barvo (sicer je manjkal okras njej tako ljube ticino mase), za tatija pa je oranžen trakec povezal natančno pripravljene kroge.

Čokoladna tortica s čipko

Sestro je obiskala prijateljica iz časov študentske izmenjave. Ker ima rada čokolado in je ravno med obiskom imela rojstni dan, je bila tortica seveda samoumevna.

Tako je nastala čokoladna tortica z ganachem iz temne čokolade, okrašena pa s kremo iz ganacheja in mascarponeja. Malo čipke za dopolnjen eleganten videz in tortica je bila nared za uspešno presenečenje po kosilu.

Food revolution day 2015

Jamie Oliver je pričel svojo "Food revolution" zaradi zgroženosti nad prehrano otrok in odraslih v Angliji in ZDA. Naša kosila v šoli sicer niso bila taka kot jih gledamo sedaj v njegovih oddajah, kljub temu pa se zdi, da je danes resnično vedno več in preveč pripravljene, umetne hrane. Zato mi je njegova ideja všeč - doma narejeno iz svežih, lokalnih sestavin. No, tem je seveda zanimivo dodati kakšno bolj nenavadno, vendar pa v osnovi doma jeva sezonsko, lokalno in sveže.

Na letošnji FRD sem bila prosta, zato sem podelila svoje glavne tri obroke. Kakšni so bili in kako jih lahko preprosto pripravimo? 

Za zajtrk sem si pripravila pirin toast z domačo marelično marmelado in svežimi jagodami. Ob tem pa navaden jogurt.

Sicer je toast doma navadno bolj za rezervo in za občasne želje, ko res pridiši. Tokrat sem pač ostala brez domačega kruha, ki ga imamo navadno pečenega in zamrznjenega, spekla pa sem ga šele zvečer. Hitra kruha sta na primer tak, ki ga zlijemo v pekač ali pa štručke, ki jih delam zadnje čase - beljakovinske pirine, ker pa sem ugotovila, da so še boljše, če jim dodam kamutovo moko, so že skoraj pirino.kamutove.Marmelado pa sem lani naredila iz marelic, ki rastejo v sosednji vasi - je manj sladka, saj je sladkana z malo fruktoze in ima bogat okus po najboljših marelicah. 

Moj zajtrk spominja na sladico, ki sem jo na hitro pripravila ob najini letošnji obletnici - blazinice z jagodami.

Za kosilo sem pripravila solato, moj mož pa je pripravil ocvrtke z bučkami - preproste polpetke, ki sem jih lani našla v knjižici vegeterijanskih receptov in so postali ena najinih najljubših jedi v spomladanskih in poletnih mesecih. Navadno nekoliko improvizira - osnova pa so naribane bučke, feta sir, pirina moka, feta sir in jajce. V originalnem receptu je še mlada čebula, ki je tudi najboljši dodatek, če je ni, pa jo navadno nadomesti por. Testo je tekoče, palačinkasto in se tako tudi peče. 

Za večerjo je bila pa špinačna juha, ki sem jo že imela skuhano - recept zanjo sem našla v Odprti kuhinji in z veseljem jo skuham, saj je preprosta in odlična. 

Seveda pa ni manjkala niti sladica - drobljenec. Pripravila sem jo iz rabarbare, ki je doma čakala na porabo in pa svežih lokalnih jagod. Dodala sem ji sicer nekaj "posebnih" sestavin, vendar zgolj z namenom iskanja posebne različice osnovnih receptov za drobljence (crumble). Verjamem namreč, da lahko naredimo sladice, ki niso preveč nezdrave - sestavine lahko tako zamenjamo, da uporabimo pirino moko, manj maščob (in drugačne), sladila, ki niso bel sladkor in podobno. Vseeno pa - določene sladice so grešne in take morajo biti ... zdrave verzije sacher tort, kremšnit, karamele in podobnega so sicer zanimive in za vsak dan uporabne, vendar pa - občasno si lahko privoščimo pravo sladico. Nekako v duhu oddaje Baking good/baking bad, kjer vedno pripravijo grešno in svetniško sladico. 

Torej? Kaj naj nam ostane od tega dneva ... misel, da moramo biti čimdlje od predpripravljene hrane in da je najboljša hrana tista, ki jo sami hitro in preprosto pripravimo iz svežih, čimbolj lokalnih ter preverjenih sestavin. No, seveda pa je včasih prijetno jesti tudi v restavracijah - tudi te naj bodo dobre, z odlično hrano in ne poceni umetno hrano. Bodimo del prehranske revolucije.

Drobljenec z rabarbaro

Drobljenec ali crumble je odlična sladica s sadjem. Sestavlja jo nadev iz obilice sadja, ki se skriva pod hrustljavo skorjico. Preprost za pripravo in izjemno dober. 

Tokrat sem ga delala z rabarbaro in jagodami pri tem pa poskušala vse sestavine uporabiti v čimbolj "neškodljivi" različici. 

V posodi segrejemo manjši košček kokosove maščobe. Nato ji dodamo 500 g očiščene in narezane rabarbare, ki jo segrevamo kakšno minuto, nato pa dodamo 2 žlici medu, malo vanilije (ali vaniljev sladkor), nekaj žlic ruma in dušimo v pokriti posodi okoli 8 minut (rabarbara mora biti še čvrsta). Nato odstavimo z ognja in dodamo 250 g jagod, narezanih na večje kose (polovice) ter 4 žlice pistacij. Premešamo in pustimo ob strani. 

V posodo na majhne koščke narežemo (ali naribamo) 100 g masla (lahko tudi kokosovo maščobo, le predhodno jo moramo imeti na sobni temperaturi), dodamo 80 g kokosovega sladkorja, 100 g pirine moke, 50 g naribanega kokosa - iz mešanice zgnetemo testo, ki ga bomo kasneje nadrobili, zato ni nujno, da je kompaktno. 

Keramično ali stekleno posodo premažemo s kokosovo maščobo, vlijemo vanjo sadno osnovo in nanjo nadrobimo drobtine. Pečemo na 180 stopinj okoli 25 minut.
Zajemamo ga z žlico, postrežemo pa ga lahko v skodelicah (dober vaniljev sladoled bo odlična priloga). 

Špinačna juha #OK

Recept za špinačno juho sem videla v januarski Odprti kuhinji, ker pa vsebuje tudi bučke, sem z njo počakala, da so bile bučke vsaj približno na začetku sezone in z veseljem sem uporabila svežo mlado špinačo, ki je sedaj že na voljo. 

Juha mi je všeč, ker ji mandljeva pasta doda poseben okus, kvinoja pa ji doda hranljivost, ki jo spremeni v samostojen obrok kot mineštro, čeprav je na prvi pogled le juha. Razlika z receptom je ta, da dodam malenkost več kvinoje, smetana, ki jo dodam v minimalni količini (2 - 3 žlice) pa je navadna (kombiniram malo sladke in kisle). 

Pri mandljevi pasti pa je preveč vode v receptu - dodajala sem jo postopoma in je dodala morda 0,5 - 1 dcl, nikakor pa ne toliko kot piše v receptu.

Sicer pa je juha odlična in z veseljem jo bom preizkusila še v drugih različicah zelene zelenjave. Tukajle pa je slika kako je uspela meni.

Jagodne blazinice

Za najino obletnico sem bila prosta in skočila sem do trgovine, kjer so imeli krasne, dišeče jagode. Zato sem jih na hitro porabila v preprosti sladici. Potrebujemo le jagode, marelično marmelado, lističe mandljev in zavitek listnatega testa.

Pravokotnike listnatega testa zarežemo tako, da dobimo okvir, znotraj okvirja pa ga prebodemo z vilicami. Notranji del premažemo z marmelado in nanjo naložimo na lističe narezane jagode, ki jih posujemo z lističi mandljev. Pečemo na 180 stopinj okoli 20 do 30 minut. Pečene ohladimo obložimo s svežimi jagodami in dodamo malo smetane za posebno razvajanje.

Pisani rojstnodnevni tortici z mafini

Moja sestra in njen fant sta praznovala skupaj, čeprav malo kasneje od njenega dne, pa vseeno z dežjem in slabim vremenom. Vseeno pa so bile sladice pisane in vesele kot je bilo družinsko praznovanje.

Velikonočna gnezdeca

Za obiske sorodnikov med velikonočnimi prazniki je seveda potrebno pripraviti sladka darilca. Odločila sem se za čokoladne mafine, ki sem jih okrasila s čokoladnim ganachejem in pa za orehove mafine, nabrizgane s kremo, navdihnjeno s potico - tradicionalno velikonočno sladico. Mafine s kremo sem okrasila še s čokoladnimi jajčki in travo, tako pa naredila preprosta gnezdeca, namenjena prebujajoči se naravi

Za otroke sem pa pripravila čokoladne mafine s posebnim darilcem - čokoladnim zajčkom.

IziPizi Toffifee cupcakes

Včasih nimamo časa (ali volje) za čisto domače sladice in lahko uberemo male bližnjice.

Tako sem za družinsko kosilo naredila cucake z okusom Toffifee čokolatinov, saj sem imela doma ravno sestavine, ki so me navdihnile zanje (osnovo je pa začel mož, ki je rekel naj naredim nekaj s karamelo). Ker pa ni bilo časa za pripravo vseh sestavin, sem malo pogoljufala s prelivi.

Tako sem naredila najprej čisto preprost biskvit po principu mafinov.
Suhe sestavine (250 g moke - uporabila sem belo pirino, lahko uporabite navadno - sem pomešala z 2 žličkama pecilnega praška) sem primešala mokrim:
280 g pinjenca (če ga nimate, je namig na tej povezavi,
80 g rjavega sladkorja,
60 g (80 ml) rastlinskega olja,
1 jajce,
približno 50 g karamelnega preliva (jaz uporabljam tega, ker je bolj kremast in odličnega okusa).

Nato vmešate še 1 vrečko na koščke narezanih mehkih karamel - jaz sem uporabila karamele z lešniki, lahko pa uporabite tudi take brez lešnikov. Ampak prav lešniki v njih so mi dali idejo, da lahko kremo in okras zapeljem v smer Toffifejev.

Pečete na 180 stopinj okoli 20 minut. Opozorilo: zaradi karamele bo biskvit nekoliko bolj zbit (posebno, če boste uporabili pirino komo), zato sem delala manjše tortice. Navedene količine so zadostovale za 16 malce majših tortic.

Na ohlajene tortice najprej prelijete s približno eno jedilno žlico čokoladnega preliva, nanj pa dodate kremo:
250 g mascarponeja zmešate s približno 30 g karamelnega preliva in 2 žlicama nutelle. Če vam člani družine ne gledajo pod prste in vas priganjajo, kremo ohladite (približno 30 min v hladilniku bo zadostovalo), če pa morate pult sprazniti čimprej, jo kar nabrizgajte (čeprav bo malček tekoča) in na vrh položite po en čokolatin. Tortice do serviranja pustite na hladnem.

SuperSok-asti mafini

SuperSok  razvaja z odličnimi smutiji - v široki ponudbi so tako sadni kot zeleni z različnimi super dodatki. Tako sem za njihovo dobrodelno akcijo kar morala ene narediti v duhu njihove "super-skosti". Tejle so torej narejeni prav zanje.

Najprej moramo (če jih že nimamo) namočiti chia semena - potrebovali bomo okoli 3 čajne žličke, ki jim dodamo nekaj vode.

Nato zmešamo suhe sestavine:
200 g bele pirine moke
50 g pirinih kosmičev
2 žlički vinskega kamna

Mokre sestavine prav tako premešamo:
2,5 dcl ovsenega napitka (ali katerega drugega "rastlinskega mleka")
100 g agavinega sirupa
60 gr stopnjenega kokosovega masla
in dodamo še prej namočena chia semen.

Suhe sestavine primešamo mokrim, dodamo še 2 pesti goji jagod in dobro pest zdrobljenih kokosovih zrn.
Nadevamo v posodice in pečemo 20 min na 180 stopinj. 

Tako mafini so primerni za vegane in alergike. Obenem pa so tudi čisto primeren zajtrk z malo sladkega, vendar še vedno dovolj zdravega.

Ovseni mafini z bananami in orehi

Dobrodelna akcija v SuperSoku je navdihnila te malo bolj zdrave, veganom prijazne mafine. Ob tem pa so tudi odlična rešitev za prezrele, temne banane. Te pri nas doma nikoli ne romajo v koš, saj jih uporabim v pecivu namesto jajc. Tako lahko naredite tudi odličen bananin kruh, ki je bil tudi navdih za te mafine - oves pa sem jim dodala, saj sem namesto mleka dodala ovsen napitek.

Tudi za te mafine morate najprej ločeno zmešati suhe in mokre sestavine.
Suhe:
150 g bele pirine moke
50 g mletih orehov
2 žlički vinskega kamna

Mokre:
100 g neobdelanega trsnega sladkorja
1 zmečkana mehka banana
2,5 dcl ovsenega napitka
80 ml olja ali 60 g kokosove maščobe
50 g ovsenih kosmičev

Mokre sestavine zmešajte nekaj minut prej in pustite vsaj 10 min stati (lahko tudi zmešate kosmiče in ovsen napitek ter pustite približno pol ure). Nato vmešate mokre sestavine in še eno, na manjše koščke narezano, banano - po želji pa lahko dodate še pest ali dve celih orehov.

Nato mešanico nadevate v pekač in pečete na 180 stopinj okoli 30 min.

Na mafine sem tokrat dala tudi kremo - podobno kremo sem že delala, saj me je navdihnila potica, ker pa so morali biti veganski, sem izpustila mascarpone in samo 100 g orehov pomešala s 50 g rjavega sladkorja ter prelila s cca. 1 dcl vrelega ovsenega napitka. Pustila sem okoli 20 min, da se je ohladilo in napojilo ter namazala na mafine, nato pa še okrasila z bananinim čipsom, da je bilo jasno kakšne so ključne sestavine.

Čokoladni mafini z lešnikovim namazom

Čokoladne mafine po tem receptu delam že nekaj časa, za dobrodelno akcijo v SuperSoku pa sem jih, poleg tega, da so veganom prijazni, še dodatno izboljšala, saj sem moko zamenjala s polnozrnato, navaden sladkor z rjavim, pecilni prašek pa z vinskim kamnom. Sestavine lahko torej mirno zamenjate, mafini pa sodijo med tiste recepte, ki dokazujejo, da peciva za vse, ki ne uživajo mleka in jajc (iz različnih razlogov) niso vedno dolgočasna, ampak so lahko taka, da jih bodo jedli vsi na zabavi.

Testo je zelo preprosto:
250 g moke (jaz sem dala polnozrnato pšenično, originalno je bela)
120 g sladkorja (dala sem rjav bio trsni sladkor, lahko pa je bel)
3 jedilne žlice kakava (ponovno sem uporabila bio kakav, vendar zato, ker je močnejši)
1 žlička sode bikarbone in 1 žlička vinskega kamna ter ščepec soli
zmešate in nato dodate:
4 jedilne žlice rastlinskega olja
2 žlički vaniljevega ekstrakta
1 jedilno žlico kisa (jaz sem uporabila jabolčnega, lahko tudi alkoholnega)
200 ml mrzle vode.

Mešanico nadevate v pekač in pečete 20 min na 180 stopinj. Mafine sem nato ohladila in okrasila z bio lešnikovim namazom ter koščki veganske čokolade z lešniki in celimi lešniki.

Maline in kokos

Maline in kokos so pogosta kombinacija v mojih mafinih, za dobrodelno akcijo v SuperSoku pa sem malo zamenjala sestavine, in sicer sem uporabila polnozrnato pirino moko, vinski kamen namesto pecilnega praška, rjav sladkor namesto belega, kokosovo mleko namesto pinjenca ter kokosovo olje namesto rastlinskega. Tako lahko tudi zamenjate sestavine v bolj navadne, količine pa kar obdržite take kot so v receptu.

Ločeno zmešate suhe in mokre sestavine.
Suhe:
200 g polnozrnate pirine moke
50 g kokosa
2 žlički vinskega kamna

Mokre:
2,5 dcl kokosovega mleka
1 jajce
100 g bio trsnega sladkorja
60 g stopljenega kokosovega masla.

Suhe sestavine primešate mokrim in nadevate vdolbinice. Nato na vsak mafin dodate nekaj zmrznjenih malin (lahko jih malce zdrobite med prsti) in pečete na 180 stopinj 20 minut.

Pečene mafine sem ohladila, dodala malček malinove marmelade (en mali kupček, da so se še vedno videle pečene maline) in nanj nekaj rezun kokosovega čipsa za okras.

Mafini z brusnicami in belo čokolado

Mafine z brusnicami in belo čokolado so navdihnile Gordonove blondinke, ker so bili namenjeni dobrodelni akciji SuperSoku, pa sem jih skušala narediti bolj zdrave. Lahko pa jih naredite tudi z navadno moko, navadnim trsnim sladkorjem, pecilnim praškom, navadnim jabolčnikom (ali pa ga zamenjate z oljem, saj je v tem primeru menjava zanj). Količine ostanejo enake.

Kot vedno pri mafinih najprej zmešate ločeno suhe in mokre sestavine.
Mokre:
250 g pinjenca (uporabila sem bio pinjenec)
1 jajce
90 g bio rjavega trsnega sladkorja
80 ml 100 % jabočnega soka

Suhe:
250 g polonozrnate pšenične moke;
2 žlički vinskega kamna

Suhe sestavine vmešate v mokre in jim dodate še:
120 g suhih brusnic
2 pesti belih čokoladnih kapljic.

Z mešanico nadevate vdolbine pekača in pečete okoli 20 min na 180 stopinj. Pečene mafine ohladite in lahko jih okrasite z žličko brusnične marmelade, nekaj brusnicami in koščki bele čokolade ali pa jih pojeste kar same.

Super dobrodelni mafini

SuperSok ima najboljše smutije daaaaleč naokoli. Pa še krasno nasmejani in prijazni so.

To nedeljo so se odločili še za posebno akcijo - izredno so bili odprti, celoten izkupiček od prodaje pa so namenili plačilu veterinarskih stroritev kužka Charlija pri operaciji vratnih vrtenc in psičke Lajke, ki ima dve rakavi buli.

Dobre akcije je potrebno podpreti, zato sem za sladkanje ob smutijih dostavila še nekaj posebnih, malo bolj zdravih mafinov, ki so jih obiskovalci lahko kupili v zameno za prostovoljni prispevek. Večer je polepšala novička, da so s prodanimi mafini zbrali skoraj 1.200 eur, ob tem pa tudi hrano in deke za živali Obalnega zavetišča.


Za lokal, kjer prodajajo zdrave, okusne, sveže in naravne napitke sem seveda morala pripraviti tudi malo drugačne mafine, tudi malo bolj "zdrave", čeprav se tega skorajda ne sme napisati. Pa vseeno, zagotovo so taki mafini bolj primerni za vsakdanja sladkanja - tisti, bolj pregrešni pa naj ostanejo rezervirani za posebne priložnosti.
Okusi mafinov so torej bili:
- ovseni z bananami in orehi;
- čokoladni z lešniki in vegansko čokolado;
- malinovi s kokosom;
- brusnice z belo čokolado;
- superSokasti z goji jagodami, chia semeni in kakavovimi zrni.
 

Zaljubljena ptička na tortici

Ptička na tortici sta sicer navdihnjena z Gregorjevim - praznikom, ko se prički ženijo in praznikom, ki mi je veliko bližji od tuje verzije valentinovih srčkov. Slednjih iskreno povedano sploh ne maram, ptički, lučke in drugi običaji, ki napovedujejo pomlad pa se mi zdijo lepi ter ljubeči.

Tortica s ptičkoma pa kljub temu ni nastala ob tem prezniku, temveč skoraj mesec prej za praznovanje prijateljice in njenega fanta, ki rojstna dneva zaradi bližine datumov praznujeta skupaj. Lani sta njuno torto krasili mački, letos pa ptička. Pod njima se je, v belo čokolado oblečena, skrivala sadna torta s pomarančnim biskvitom in mascarponejevo-smetanasto kremo ter višnjami.

Narcise za 8. marec

Ob 8. marcu sem pripravila manjša darilca. Mafine z narcisami za sodelavke in piškote z narcisami za prijateljice. Sestram pa sem dodala še moje najljubše, Lusheve, izdelke.

Rojstnodnevni torti za tiste, rojene na taboljši dan

Fant moje sestre praznuje dan na enak dan kot jaz (čeprav sva praznovala s kar mesečnim zamikom) - no, le nekaj let razlike je. Zato sedaj za praznovanje naredim dve tortici - zase in zanj. Moje so navadno v slogu, ki mi je najljubši - lila barva in vintage slog. Njegova pa v slogu njegovega kluba - Juventusa. Ker sem bila tokrat v suhu okraševanja s čokolado, sta bili obe manjši, čokoladni in z nežnimi detajli s ticino maso.

Moja je bila tako vintage:

Njegova pa ... juventina kot se reče:

Pomlad prihaja

Na počitniški obisk je prišla moževa nečakinja. Najprej sva sprehodili psa, potem je stric spekel pizzo, nato pa sva se končno lotili mafinov.
Izbrala si je višnjeve, z malček pomoči je namešala testo in naložila višnje (nekaj jih je bilo tudi pozobanih, seveda).
 

Medtem ko so se mafini pekli, pa sva pripravili okraske - spet skoraj popolnoma sama je pripravila prave spomladanske rožice na travniku, na mafine pa sva jih položili potem, ko jih je najin pomočnik namazal s češnjevo marmelado. Mislim, da bo kmalu postala kar moja uradna pomočnica :)

A je to?

Poznate tole melodijo?

Dogodivščine, ki jih pričneta simpatična Pat in Mat se z malo iznajdljivosti vedno dobro končajo. Tako se je (kljub skrbi zaradi energije, ki jo prinašata) dobro končala tudi moja izdelava torte s tema junakoma. Ne le moja izdelava - na torti sta junaka tudi izdelala napisa (ime in leta) za slavljenca in si na koncu čestitala z znano gesto.

Ob tortici pa so bili še cupcakei, ki jih je slavljenčeva mama zlicitirala na eni od dobrodelnih dražb za živali, kjer so bile na voljo moje sladice. Od tod verjetno dobra energija za uspešno izdelavo torte :)