Brownieji, ki so skoraj solata :)

Saj poznate tisto razlago? "Čokolada je narejena iz kakava, ki raste na drevesu, zato je rastlina. Zato čokolada šteje kot solata. Konec."

No, temu lahko dodamo še stavek z bloga, kjer je objavljen original tega recepta:"These brownies are addictingly good. They’re gooey, fudgy, and super chocolatey…and they have zucchini in them. So they’re healthy. Practically a vegetable."

In če recept še malo izboljšamo z malček bolj zdravimi sestavinami. Ni vrag, da ne šteje kot solata ali zelenjavni obrok, kajne?

Pa šalo (in tolažbo) na stran. Osnovni recept sem pripravila tako, da sem navadno moko zamenjala s pirino in sladkor z rjavim, orehe pa sem dodala pekane, saj sem jih ravno imela na zalogi. Rezultat? Resnično kremasti, lepljivi, mehki brownieji, za katere nihče ne bo ugotovil, da ste vanje skrili bučke (če ravno ne bo vedel). Nekatere pač to moti ... ko in če izvejo seveda. Ampak, vseh skrivnosti pa tudi ni treba izdati, kajne?

Za brownieje najprej namešamo suhe sestavine, in sicer:
2 cups ALI 300 g moke (jaz sem dala belo pirino, v originalu je pšenična bela)
1/2 cup ALI 60 g kakava (uporabljam resnično grenkega Alnaturinega, priporočam uporabo dobrega kakava, ne najbolj poceni)
1 1/2 čajne žličke sode bikarbone
1 čajna žlička soli (vedno in povsod uporabljam zgolj piransko!)

Nato dobro stepemo: 
1/2 cup ALI 125 ml olja (uporabite lahko katerokoli rastlinsko olje)
1 1/2 cup ALI 300 g sladkorja (naj opozorim, da sem uporabila temno rjav sladkor, ki je nekoliko težji)
2 čajni žlički vaniljeve esence (lahko je tudi malček več dodate)

in dodamo
2 cups ALI 250 g na drobno naribanih bučk (jaz sem uporabila kombinacijo svetlih in temnih, vendar ni pomembno)

Vmešamo suhe sestavine, nato pa po želji dodamo še 1/2 cup orehov (jaz sem dodala kar 1 cup pekanov, kar je bila dobra pest). V receptu so sicer napisani nasekljani, jaz raje pustim cele. Nato prelijemo v pekač za brownije (navadno so to kvadratni pekači) in pečemo na 180 stopinj od 25 do 30 minut. Pečeno je, ko ob pritisku skoči nazaj - z zobotrebcem boste težko ocenili zapečenost, saj ostane masa nekoliko mokra in lepljiva.

V receptu je zapisan tudi preliv, vendar se nisem odločila zanj, saj se mi zdi, da bi dodal nepotrebno dodatno sladkost, pa tudi browniji navadno nimajo preliva. Morda pa se kdo odloči zanj. Samo še dilemo ali gre za solatni ali sladek preliv rešimo, pa bo. :)

Špinačna juha #OK

Recept za špinačno juho sem videla v januarski Odprti kuhinji, ker pa vsebuje tudi bučke, sem z njo počakala, da so bile bučke vsaj približno na začetku sezone in z veseljem sem uporabila svežo mlado špinačo, ki je sedaj že na voljo. 

Juha mi je všeč, ker ji mandljeva pasta doda poseben okus, kvinoja pa ji doda hranljivost, ki jo spremeni v samostojen obrok kot mineštro, čeprav je na prvi pogled le juha. Razlika z receptom je ta, da dodam malenkost več kvinoje, smetana, ki jo dodam v minimalni količini (2 - 3 žlice) pa je navadna (kombiniram malo sladke in kisle). 

Pri mandljevi pasti pa je preveč vode v receptu - dodajala sem jo postopoma in je dodala morda 0,5 - 1 dcl, nikakor pa ne toliko kot piše v receptu.

Sicer pa je juha odlična in z veseljem jo bom preizkusila še v drugih različicah zelene zelenjave. Tukajle pa je slika kako je uspela meni.

Muffini z bučkami in s korenčkom

Odlični slani muffini za poletje ... odlični so tudi hladni, zato so več kot primerni za piknike ali pa različne obroke (odlični so ob zeleni solati). Za 12 muffinov:
 
Najprej naribamo
250 g bučk (opranih)
1 korenček (opran in nastrgan)
50 g parmezana
in dodamo 2 jedilni žlici bučnih semen.

V ločeni posodi zmešamo:
200 g bele pirine moke (ali navadne bele - po želji)
2 žlički vinskega kamna (ali pecilnega praška)
1 žličko soli, ščepec sveže zmletega popra in ščepec suhe limonine lupinice.

V večji posodi z metlico zmešamo
80 ml oljčnega olja, 
2 jajci,
300 g navadnega jogurta.
 

Mokri mešanici dodamo zelenjavno mešanico, dobro premešamo, nato dodamo še mešanico z moko in na hitro premešamo, da se vse sestavine navlažijo. Testo damo v vdolbine pekaša in pečemo na 180 stopnij od 25 do 30 minut.

 

Pečene muffine vzamemo iz pečice, jih pustimo, da se nekoliko ohladijo, nato jih dokončno ohladimo na rešetki.

Šampinjoni, polnjeni z bučkami, čebulo in polnozrnato gorčico

Redko se zgodi, da jaz kuham ... (pa še takrat vsaj delno pečem) ... včasih se mi pa kaj posreči - tako se je za odličnega izkazal eksperiment s polnjenimi gobami (vendar nisem želela elementov klasičnih polnil - meso, smetana, jajca ipd.), zato moram hitro zapisati postopek, preden ga pozabim :)

Potrebujete:
- okoli 20 šampinjonov
- polovico čebule
- 1 manjšo bučko 
- polnozrnato gorčico
- sol, poper
- po želji sir

Šampinjonom odstranimo bete, klobuke operemo in osušimo na papirnati brisači.

Na zelo drobno sesekljamo: čebulo, bučke in bete ter 3 cele gobe.

V ponev vlijemo oljčno olje, na njem popražimo čebulo (dokler ne postekleni), dodamo ji bučke in gobe - malo popražimo, nato zalijemo s približno decilitrom vode (ali malo manj), solimo in popramo. Ko voda nekoliko izpari, dodamo zvrhani 2 čajni žlički  polnozrnate gorčice in pokuhamo, da dobimo kompaktno maso z nekoliko omake.

Ognjevarno posodo premažemo z oljčnim oljem, nanjo zložimo klobuke in jih napolnimo z maso. Posujemo s ščepcem drobno naribanega sira (jaz sem uporabila Šmarski rok - lahko pa sir tudi popolnoma izpustite) - oziroma po okusu.

Položite v pečico na 200 stopinj za 15 minut. 

Količina je bila kot samostojna jed (za poletno večerjo ob solati) dovolj za dva.

Pita z bučkami

S polnim hladilnikom bučk in ostanki listnatega testa lahko hitro zimproviziramo pito.

Razvaljamo 300 g listnatega testa, ga položimo v namaščen pekač ter z vilicami prebodemo dno.

V posodi zmešamo 3 naribane manjše bučke (če želite bolj hrustljavo pito, jih posolite in ožmite, če imate raje bolj pacasto testo, pa jih pustite kar sveže naribane), ki jim dodamo: 250 g skute, 50 g Šmarskega Roka, 50 g slanega sira (feta ali beli sir v slanici), 2 žlici kisle smetane, 1 jajce, sol in poper.

Zmešamo, damo na testo in pečemo na 180 stopinj približno 35 minut.

Pito postrežemo toplo, še boljša pa je ohlajena

.