Amelie se seli

Med pisanjem te objave mi je kar malce hudo.

Amelie, blog o peki, ljubezni do dobrega in času zase, je nastal kot nekaj lepega zame. Brez posebnih ambicij, samo za dušo. Pa je zrasel. Z vsako objavo, z vsako prebrano objavo, z vsakim bralcem je postal večja in večja zgodba.

Poleg bloga je nastala Facebook stran, potem Pinterest, nazadnje še Instagram. In Amelie v svoji preprosti obliki ni zadovostovala več. Predvsem pa je ime začelo povzročati težavice - vsakič, ko sem ga želela povedati ali na hitro javiti. Ker je nastalo zame, brez misli, da bo nekoč to blog, ki bo zajel tako široko publiko. Nastal je kot kombinacija imena lokala, kjer sem preživljala daljše odmore za kavo v študentskih letih - nasproti Križank smo srkali iz ogromnih šalic in enostavno uživali. Kot uživam med peko. In Amelie? Naša šik mačka, s šik imenom, saj je bila njena mama Madame, zato sva izbrala francosko ime. Malce tudi po junakinji iz filma, ki za nas in z nami verjame v dobro in sanje.

In sedaj ostaja "samo" Amelie - s podnaslovom. In na novi strani (na povezavi: http://lpp-amelie.si/), ki so jo prekrasno oblikovali v Studiu Bitelier.

Hvala vsem, ki ste jo spremljali od prvega dne, jo naredili za to, kar je sedaj - resen blog, ki ve, da ga na drugi strani nekdo bere. In hvaležnost prinaša odgovornost. Za nove in dobre vsebine. Za izzive in nove zgodbe. Vesela bom, če me boste še naprej spremljali in jih soustvarjali.

Curd in plum cake

Uh, kakšen naslov - že vidim kakšnega, meni sorodnega "Grammar Nazija" kako se spakuje ob njem. Pa vendar - lahko sicer napišem sadna krema in jogurtov biskvit, ampak ... to ne bo čisto to.

Curd je posebna krema, ki jo sestavlja sadni sok (ali kaša), pomešan s sladkorjem in jajci ter pokuhan - ko se zgosti, pa dodamo še maslo. Tako kremo lahko nato uporabljamo kot dodatek pecivu, palačinkam, tudi na kruh jo lahko namažemo. Lahko pa jo seveda jemo kar na žlico. Osnovna je limonina, lahko pa se jo naredi tudi iz drugega sadja. Jaz sem tokrat naredila iz limon, rdečih pomaranč in malin. Vsi so bili odlični!

Za podlago pa sem mu namenila "plum cake" - to ni slivov kolač, kot bi morda prevedli iz angleščine, ampak poseben jogurtov biskvit. Na Primorskem ga dobro poznamo kot t. i. "merendino", kupljeno v Italiji. Priprava pa je izjemno preprosta in domač seveda nima vseh konzervansov ter primesi. Naredimo ga lahko v obliki biskvita ali pa manjših biskvitkov - originalno bi morali biti podolgovati, ker pa takih modelčkov (še) nimam, sem jih naredila kar v pekaču za mafine. Osnovni biskvit sem naredila z navadno moko in sladkorjem (belo), mafine pa sem naredila z belo pirino moko in večinoma rjavim sladkorjem. Oboje pa je bilo rahlo in puhasto. Recept sem prilagodila po različnih italijanskih blogih. 

Z električnim mešalnikom (priporočam samostoječega, sicer bo bolela roka - mešati je potrebno vsaj 8 minut, da je masa res rahla, potem pa še kar nekaj časa za končno maso) zmešate: 

3 jajca

150 g sladkorja

ščepec soli

žličko vaniljeve arome

naribano lupinico ene limone. 

V ločeni posodi zmešanjte: 

150 g moke

50 g gustina

en pecilni prašek.

Med mešanjem mokrih sestavin, jim najprej dodajte 100 ml rastlinskega olja. Dobro vmešajte, nato dodajte še dve žlici suhe mešanice in počakajte, da se dobro vmeša (v vmesnem času ne nehajte mešati). Dodajte še 200 g jogurta - uporabite lahko navaden jogurt ali pa sadnega (če uporabite sadnega, morda zmanjšajte količino sladkorja, predvsem pa pazite, da bo to jogurt brez sadnih koščkov). Jogurt dodajajte po žlicah in vsakič počakajte, da se dobro vmeša. Nato dodajte v dveh do treh delih suhe sestavine. Sedaj lahko ugasnete mešalnik. Če želite, lahko dodate še nekaj žlic čokoaldnih kapljic, vendar to naredite ročno. 

Mešanico vlijte v pomaščen in pomokan pekač (podologovat) ali pa nadevajte v manjše modele (na primer za mafine).

Biskvit pečite na 170 stopinj okoli 45 min. Vsaj prvih 35 minut nikakor NE ODPIRAJTE pečice, ker se bo biskvit posedel in ne bo dobil prave oblike ter sočnosti!!!
Če pa delate manjše biskvite, pa jih pečite na 180 stopinj okoli 20 minut (odvisno od pečice). 

Ohlajene zvrnete iz pekača - biskvit lahko jeste mlačen ali ohlajen, samega ali z namazi. V hladilniku bo ostal svež nekaj dni, najbolj se pa prileže za zajtrk. 

Tako pa izgleda plum cake s tremi curdi, ganachejem in karamelo - za čisto pravo družinsko razvajanje!

Mafini s čipkami in rožicami

Za posebno nežne rožice, so bili pripravljeni tejle mafini - čokoladni s čokoladnimi kapljicami so bili okrašeni z ganachejem, nato pa prekriti z rožicami in čipkami. Da so moje so-telovadke hitro nadomestile kalorije po telovadbi. Včasih si je treba privoščit, kajne?

Posamezne detajle si lahko ogledate na objavi na moji Pinterest strani.

Limone v biskvitu in maline v kremi za sveže mafine

Za dodatek darilu sem pripravila osvežilne mafine - ravno prav sladke in kisle.

Klasičnemu biskvitu sem dodala limonino lupinico za rahlo aromo po limoni, saj nisem želela premočnega okusa. Pečene in ohlajene mafine sem namreč tudi napolnila z limoninim "curdom" (posebna krema iz limon, sladkorja in jajc). Recepta (žal) ne smem objaviti, saj sem avtorici obljubila, da ga ne bom delila, zagotovo pa boste našli najljubšega na spletu.

Mafine sem nato okrasila še s kremo iz smetane, mascarponeja in malinove marmelade ter seveda svežimi malinami in rožicami.

Spongebob torta

Po dolgem času mi je spet uspelo speči torto - sicer s pomočjo mojega moža, ki je pomagal pri kremi in valjanju ticino mase, ampak vseeno je bilo v užitek.

Sponge Bob ali Spuži Kvadratnik pa je simpatičen junak in glede na to, da je bila želja malo večja torta in da me na policah že dolgo čakajo kvadratni pekači, ki so bili še zapakirani, sem se odločila za to kvadratno verzijo. Temu je sledila seveda še odločitev o obrazku rumenega junakca, ki s svojimi grimasami ponuja širok izbor - odločila sem se za šegav nasmehec.

Okus torte pa seveda ni bil dilema, kot pri otrocih navadno ni - čokoladna torta je zakon.

Torta za lene in super zaposlene dneve

Skušam se spomniti kdaj sem jo naredila prvič, pa ne vem točno. Nekje na začetku leta sem na spletu našla recept za "busy day cake", ki me je pritegnila zaradi simpatičnega imena in zaradi svoje preprostosti. V originalnem receptu jo namreč nameša kar v pekaču, kar se mi je vseeno zdelo pretirano lenobno.

Okus? Krasno čokoladen. Tekstura je sočna in ostane sočna še nekaj dni. Malce spominja na devil's food in "moist" tortice. Možnosti za spremembe? Ogromne - glej spodaj.

Kakorkoli, recept je postal en mojih najljubših zato, ker je preprost, hiter in ker ne vsebuje ne mleka ne jajc - kar pomeni, da imate lahko sestavine res vedno pri roki. Pa še za alergike in vegane je primeren. Da njegove preprostosti ne omenim ... ponovno. Ampak RES je preprost.

Potrebujete le eno posodo in metlico ali lopatko (jaz imam raje lopatko, saj prav tako lepo zmešam, na koncu jo tako ali tako potrebujem, da počistim posodo ... če se izognem metlici pa imam eno pranje manj ... saj smo rekli, da smo tukaj lahko leni in super zaposleni, kajne?). Če boste delali mafine, potrebujete še pekač za mafine (okoli 16 jih boste naredili iz ene mase, odvisno seveda od velikosti), če tortico ali kot pecivo pa pekač - za tortice jaz maso razdelim v 2 16 cm pekača in naredim višjo tortico, če delam kot podlago za pito v 20 cm pekač, če kot pecivo (ali maso za cakepopse) pa je idealen pekač za brownije.

Sestavine so prilagojene iz mer za cups, ki sem jih tudi pustila. V samo testo pa se lahko vmeša še marsikaj drugega in bo prav tako super. V bistvu je najbolj fleksibilen recept po mafinih :)
Tako sem vmešala tudi dve prezreli banani in dobila mafine, ki so imeli okus po tistih bananicah, oblitih s čokolado. Del moke lahko zamenjate z metimi oreščki, dodate kokos. Jaz za vsakdanjo domačo rabo vedno uporabljam belo pirino moko, lahko uporabite navadno pšenično belo ali katero drugo. Enako velja za sladkor in maščobo. Možnosti je neskončno. Toliko, da sem preizkusila še nečokoladno idejo in mi je tudi odlično uspela (namesto kakava sem dala 2 žlički bio vanilije v prahu). Torej? Veselo na delo!

Potrebujete eno posodo in v njej zmešate:
250 g bele pirine moke (1 1/2 cup)
120 g sladkorja (navadno uporabim pravi demerara rjav sladkor) (1 cup)
3 žlice temnega kakava (najraje uporabim res dobrega in temnega) ALI za vaniljevo varianto 2 žlici vanilije v prahu (jaz uporabim bio, v tem primeru pa kasneje izpustite vaniljevo esenco) 
1 žlička sode bikarbone in 1 žlička vinskega kamna ter 1 ščepec soli
zmešate in nato dodate:
6 jedilnih žlic kokosovega olja (ali rastlinskega)
1 jedilno žlico kisa (navadno uporabljam alkoholnega)
2 jedilni žlici vaniljeve esence
250 ml mrzle vode. (1 cup)
Vse zmešate kar na roko. Mešanico nadevate v pekač in pečete 30 min na 180 stopinj.

Možnosti za uporabo pa poiščite kar na blogu, mnogokrat je uporabljen prav tale biskvit.

Čokoladna piškotek pita

Kaj lahko naredite, če vas pokliče mami in povabi na kosilo čez eno uro in pol? Preprosto in hitro čokoladno pito, ki ji dodate piškote iz shrambe.



Recept je za velikost pekača 20 cm. Testo je zelo preprosto:
250 g bele pirine moke
120 g sladkorja (navadno uporabim pravi demerara rjav sladkor)
3 žlice temnega kakava (najraje uporabim res dobrega in temnega)
1 žlička sode bikarbone in 1 žlička vinskega kamna ter 1 ščepec soli
zmešate in nato dodate:
6 jedilnih žlic kokosovega olja (ali rastlinskega)
1 jedilno žlico kisa (navadno uporabljam alkoholnega)
2 žlici vaniljeve esence
250 ml mrzle vode.
Vse zmešate kar na roko. Mešanico nadevate v pekač in pečete 30 min na 180 stopinj.
Opomba: biskvit je tudi odlična osnova za torto, nima pa ne jajc ne mleka, tako da je primeren tudi za alergike ali vegane. Lahko seveda uporabite belo moko in bel sladkor ali druge možnosti.




Med peko bisktvita pripravite kremo, in sicer osnovni ganache: 300 g temne čokolade raztopite v segretih 300 g sladke smetane in dodajte 4 žlice ruma. Ganache mora biti gladek, svetleč, brez grudic in gost. Pustite ga, da se hladi, dokler ni biskvit pečen.

Pečen biskvit prirežite na vrhu in čimbolj ohladite (če se vam mudi, je lahko še mlačen, sicer počakajte, da je čisto ohlajen). Postavite ga v obod.
V ganache nadrobite (kar z roko) okoli 150 g cookijev (kar kupljenih, jaz sem uporabila navadne s koščki čokolade) in premešajte. Naj ne bo predrobno, vmes lahko ostane več večjih kosov. Po želji lahko količino cookijev povečate.




Opomba: Na podoben način pripravim tudi cookie kremo za torto, le da ganache naredim nekoliko bolj mehak, torej dam malce manj čokolade v smetano.


Ganache s cookiji prelijte v obod. Postavite v hladilnik za 2 - 3 ure, dokler ni trdo na otip (ali ravno za čas našega kosila). Nato odstranite obod in okrasite. Jaz sem okrasila kar s piškoti, da je bilo jasno kaj je v torti, pa še lep kontrast so nudili.

Skutino-smetanasto-vaniljeva-sadna pita

Uh, tale naslov pa zveni tak, da bi ga morali kar v nemščino prevest, kajne? Drugače pa vendar ne gre, če želimo opisati vse okuse, ki se skrivajo v njej.

Najprej poudarek - verjetno že vrabci čivkajo (no, zagotov jaz vedno čivkam), da nikoli in nikakor ne uporabljam želatine. Ker sama ne jem mesa in ker ne želim, da bi tudi meni podobni ne ostali brez sladice. Zato poudarjam - v sladici, kljub višini in videzu NI želatine. Pa pojdimo na recept.

Čeprav je poletna pita in zato prijetno kremna, je potrebno osnovo speči. Recept je prilagojen 20 cm pekaču.

Testo je zelo preprosto:
250 g bele pirine moke
120 g sladkorja (jaz sem uporabila pravi demerara rjav sladkor)
2 žlici vanilije v prahu (jaz imam bio vanilijo)
1 žlička sode bikarbone in 1 žlička vinskega kamna ter 1 ščepec soli
zmešate in nato dodate:
6 jedilnih žlic kokosovega olja (ali rastlinskega)
1 jedilno žlico kisa (navadno uporabljam alkoholnega)
250 ml mrzle vode.
Vse zmešate kar na roko. Mešanico nadevate v pekač in pečete 30 min na 180 stopinj.
Opomba: biskvit je tudi odlična osnova za torto, nima pa ne jajc ne mleka, tako da je primeren tudi za alergike ali vegane. Lahko seveda uporabite belo moko in bel sladkor ali druge možnosti. 


Biskvit ohladite in tačas pripravite kremo.
V mešalnik (najboljše je, če imate stoječega) vlijete 300 ml sladke smetane in 150 ml rastlinske smetane (kupite res dobro, ne tiste rožnate - če kupite dobro, okusa ne bo, bo pa dala pravo teksturo), dodate jima 2 zavojčka burbonskega vaniljevega sladkorja (ali esenco ali druge vaniljeve arome) in 2 - 3 žlice sladkorja v prahu. Ko je smetana stepena skoraj do trdnega, po žlicah dodajte 250 g trdega navadnega jogurta, nato pa še 250 g skute.

Opomba: če boste kremo uporabljali za nadevanje torte, je dobro, da dodate še mascarpone. In seveda, vaniljev sladkor lahko nadomestite z navadnim in imate bolj smetanasto kremo ali pa dodate limonino, pomarančno lupinico, pa je nov okus takoj tu.

Nato pito sestavite v obodu. Najprej položite biskvit (obrežite ga na vrhu, da bo raven). Nato nanj prelijete 1/3 kreme in nanjo nanesete eno plast marmelade. Priporočam vam domačo marmelado, malce bolj tekočo, nekje med prelivom in marmelado. Jaz sem uporabila svojo domačo breskovo marmelado (pokuham breskve, dodam fruktozo, pretlačim na grobo in dodam žličko agar-agarja). Nato ponovite postopek tako, da naredite še eno plast in nato zgornjo plast.

Pito dajte v hladilnik za najmanj 3 ure (če je močan hladilnik in če jo boste takoj pojedli), najboljše je vsaj 6 - 8 ur. Ko je ohlajena in je krema strjena, nanjo namažite še malo marmelate tako, da naredite vzorček in jo obložite s svežim sadjem (uporabila sem ameriške borovnice, maline in kroglice melone).

Brownieji, ki so skoraj solata :)

Saj poznate tisto razlago? "Čokolada je narejena iz kakava, ki raste na drevesu, zato je rastlina. Zato čokolada šteje kot solata. Konec."

No, temu lahko dodamo še stavek z bloga, kjer je objavljen original tega recepta:"These brownies are addictingly good. They’re gooey, fudgy, and super chocolatey…and they have zucchini in them. So they’re healthy. Practically a vegetable."

In če recept še malo izboljšamo z malček bolj zdravimi sestavinami. Ni vrag, da ne šteje kot solata ali zelenjavni obrok, kajne?

Pa šalo (in tolažbo) na stran. Osnovni recept sem pripravila tako, da sem navadno moko zamenjala s pirino in sladkor z rjavim, orehe pa sem dodala pekane, saj sem jih ravno imela na zalogi. Rezultat? Resnično kremasti, lepljivi, mehki brownieji, za katere nihče ne bo ugotovil, da ste vanje skrili bučke (če ravno ne bo vedel). Nekatere pač to moti ... ko in če izvejo seveda. Ampak, vseh skrivnosti pa tudi ni treba izdati, kajne?

Za brownieje najprej namešamo suhe sestavine, in sicer:
2 cups ALI 300 g moke (jaz sem dala belo pirino, v originalu je pšenična bela)
1/2 cup ALI 60 g kakava (uporabljam resnično grenkega Alnaturinega, priporočam uporabo dobrega kakava, ne najbolj poceni)
1 1/2 čajne žličke sode bikarbone
1 čajna žlička soli (vedno in povsod uporabljam zgolj piransko!)

Nato dobro stepemo: 
1/2 cup ALI 125 ml olja (uporabite lahko katerokoli rastlinsko olje)
1 1/2 cup ALI 300 g sladkorja (naj opozorim, da sem uporabila temno rjav sladkor, ki je nekoliko težji)
2 čajni žlički vaniljeve esence (lahko je tudi malček več dodate)

in dodamo
2 cups ALI 250 g na drobno naribanih bučk (jaz sem uporabila kombinacijo svetlih in temnih, vendar ni pomembno)

Vmešamo suhe sestavine, nato pa po želji dodamo še 1/2 cup orehov (jaz sem dodala kar 1 cup pekanov, kar je bila dobra pest). V receptu so sicer napisani nasekljani, jaz raje pustim cele. Nato prelijemo v pekač za brownije (navadno so to kvadratni pekači) in pečemo na 180 stopinj od 25 do 30 minut. Pečeno je, ko ob pritisku skoči nazaj - z zobotrebcem boste težko ocenili zapečenost, saj ostane masa nekoliko mokra in lepljiva.

V receptu je zapisan tudi preliv, vendar se nisem odločila zanj, saj se mi zdi, da bi dodal nepotrebno dodatno sladkost, pa tudi browniji navadno nimajo preliva. Morda pa se kdo odloči zanj. Samo še dilemo ali gre za solatni ali sladek preliv rešimo, pa bo. :)

Gole jaffa kroglice

Včasih nas čas priganja ali pa lenoba upočasni in takrat se lahko zatečemo k lažjim oblikam dekoracij. Tako lahko naredite tudi cakepopse iz jaffa biskvita, namesto oblivanja s čokolado pa si mirno privoščite le malo preliva in pripravite tako imenovane gole ("naked") kroglice. Okus bo enak, izgled je bolj sproščen, vi pa prihranite čas.